Evropski nalog za izvršbo

Evropska izvršba je popularen termin s katerim se navadno opisuje evropski plačilni nalog oz. EPN. Evropska izvršba oz. EPN je tako kot evropski nalog za izvršbo dokument, ki omogoča, da določena upnikova terjatev pridobi evropski izvršilni naslov. Evropska izvršba oz. EPN torej upniku omogoča, da svojo terjatev nato uveljavlja pred sodišči drugih držav članic EU. Za razliko od evropski nalog za izvršbo se eu izvršba oz. EPN lahko pridobi tudi za terjatev, ki ne izvira is sodbe, poravnave ali javne listine. Evropska izvršba kljub navedenemu od upnika zahteva, da je podan mednarodni element, torej da ima ena od strank prebivališče v drugi državi članici in da je je upnikova terjatev zapadla. Dolžnik ima možnost ugovora v roku 30 dni od prejetja eu izvršbe. V kolikor ugovarja se evropska izvršba ustavi ali pa se nadaljuje v rednem sodnem postopku pred civilnim sodiščem. V kolikor ne ugovarja evropska izvršba oz. EPN postane neposredno izvršljiva, upnik pa ima možnost, da svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku druge države članice EU.

Treba je opozoriti, da noben od postopkov kot sta evropska izvršba ali evropski nalog za izvršbo ne omogočata, da bi upnik kar neposredno sprožil mednarodno izvršbo ter posegel po premoženju dolžnika. V vseh postopkih gre zgolj za pridobitev izvršilnega naslova, ki šele omogoča, da se postopek izvršbe nato sproži pred tujim sodiščem druge države članice EU. Izvršba na transakcijski račun v tujini kot npr. izvršba na račun v Avstriji bo torej možna šele, ko bo upnik sprožil izvršilni postopek pred nacionalnim sodiščem tuje države – članice EU. Izvršba račun v tujini bo torej možna šele, ko bo upnik že imel EPN ali evropski nalog za izvršbo in jih bo uveljavljal v novem nacionalnem postopku tuje države članice EU. Tako evropska izvršba oz. EPN ter evropski nalog za izvršbo sta mednarodna izvršba zgolj v smislu pridobitve potrdila o neposredni izvršljivosti, ki se lahko nato uporabi pred sodišči vseh članic EU.