Izvršba na plačo
Izvršba na plačo je vrsta izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki je v praksi tudi najbolj pogosta. Poleg pojma izvršba na plačo obstaja tudi izvršba na pokojnino, izvršba na regres, izvršba na osebni dohodek, na nadomestilo plače ter izvršba na druge različne vrste denarnih terjatev. Izvršba na plačo se izvaja tako, da sodišče s sklepom o izvršbi zarubi določen del plače, nato pa naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti sklepa plačevati upniku tudi preostale zneske za katere je izvršba dovoljena. Izvršba na plačo se nadaljuje tudi takrat, ko delavec zamenja delodajalca, saj je o tem obveščen tudi novi delodajalec. Izvršba na plačo se ustavi šele takrat, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana ali pa takrat, ko prejemkov iz dela ni bilo že več kot leto dni.
Izvršba na minimalno plačo se prav tako izvaja, saj zakon dovoljuje rubež enega dela minimalne plače. Zakon za omejitev izvršbe minimalna plača določa, da se sme rubiti do dveh tretjin prejemkov vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 % minimalne plače. V kolikor gre za izvršbo iz naslova zakonite preživnine pa se sme rubiti tako, da dolžniku ostane 50 % minimalne plače. Izvršba minimalna plača torej v praksi ne bo ovirana, saj sodišče poseže tudi v minimalno plačo. Izvršba na plačo včasih ne učinkuje zaradi pasivnosti delodajalca. V takšnih primerih je nujno potrebno o tem obvestiti sodišče ter od delodajalca zahtevati vse ne-zarubljene zneske plače za nazaj. V takšnih primerih ne bo prišla v poštev le izvršba na plačo temveč tudi morebitna odškodninska odgovornost delodajalca. Več o tej temi vam bo pojasnil odvetnik za izvršbe.
Izvršba na pokojnino
Izvršba na pokojnino je v osnovi ista kot izvršba na plačo saj gre v obeh primerih za izvršbo na osebni dohodek. Razlika je le v tem, da pri izvršba na pokojnino ni delodajalec tisti, ki plačuje del dolžnikove plače upniku temveč je to ZPIZ. Izvršba na pokojnino tudi ni dovoljena glede davkov in prispevkov, saj terjatve države in občin niso predmet izvršbe.
Izvršba na regres
Izvršba na regres prav tako predstavlja izvršbo na osebni dohodek, in sicer enako kot izvršba na plačo ali izvršba na pokojnino. Zanjo prav tako veljajo omejitve glede višine rubeža, in sicer mora biti izvršba na regres izvedena tako, da se delavcu dolžniku rubi do dveh tretjin prejemkov tako, da mu ostane 76 % minimalne plače. Izvršba na regres se v razliko od izvršbe na plačo lahko izvede le enkrat na leto, saj se ga izplačuje le enkrat na leto. Podobno kot izvršba na regres tudi božičnica predstavlja dohodek iz delovnega razmerja za katero veljajo enaka pravila.
Prejemki izvzeti iz izvršbe
Zakon določa, da izvršba na denarno terjatev dolžnika v določenih primerih ni dovoljena. Izvršba na denarno terjatev torej ne bo prišla v poštev kadar gre za prejemke iz naslova zakonite preživnine, za odškodnino zaradi telesne poškodbe ali iz naslova denarne socialne pomoči. Izvršba na osebni dohodek prav tako ne bo dovoljena oz bodo prejemki izvzeti iz izvršbe, če bo šlo za starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, štipendijo, itd. Vsi ti prejemki se razlikujejo od klasične izvršbe na plače, saj gre pri njih za socialni korektiv oz. zanje obstaja splošni družbeni interes, da se ne rubijo.
Kontaktirajte nas
Obiščite nas, pokličite ali pa nam pustite sporočilo. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.
Obiščite nas
Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana
Pokličite
+386 51 369 588
Pišite nam
© Gorazd Snoj 2019 | All rights reserved | Privacy Policy