Najemna pogodba

Najemna pogodba za nepremičnine  se mora v določenih primerih prijaviti, in sicer ne le na FURS zaradi odmere ustreznega davka temveč tudi v evidenco GURS. V evidenco GURS se prijava najemne pogodba izvede le, če je ta odplačna in če ta traja dlje od šestih mesecev. Teoretična brezplačna najemna pogodba za poslovni prostor se torej ne bi prijavila. Prav tako prijava najemne pogodbe ni potrebna kadar se oddaja med fizičnimi osebami. Prijava bo potrebna predvsem v primerih, ko bo šlo za dolgotrajnejše in odplačne najemne pogodbe med poslovnimi subjekti. Vsekakor svetujemo, da se pozanimate ali je prijava najemne pogodbe v vašem primeru potrebna, saj so za kršitev tovrstne obveznosti predvidene precej visoke globe. Prav tako se ne sme pozabiti na najemna pogodba davek, v zvezi s čimer se lahko posvetujete pri odvetniku.

Dobra najemna pogodba bo tista, ki vam jo je pomagal sestaviti odvetnik za najemne pogodbe. To še posebej velja kadar gre za področje nepremičnin, saj obstajajo številne podrobnosti, omejitve, prijave, plačevanja davkov, itd. kar vse je potrebno vedeti in upoštevati še preden se izvede sklenitev najemne pogodbe. Odvetnik bo predvsem najemodajalcem v določenih primerih svetoval naj se uporabi t.i. notarski zapis najemne pogodbe. Prednost kadar se sklene najemna pogodba notarski zapis je predvsem v tem, da se lahko najemodajalec bistveno hitreje in lažje poplača v primeru, da najemnik ne plačuje najemnine, saj najemna pogodba z izvršilno klavzulo omogoča, da gre najemodajalec takoj v izvršilni postopek. V nasprotnem primeru je najemodajalec prisiljen, da neplačano najemnino iztoži v rednem sodnem postopku, ki pa lahko traja leta. Notarsko izvršljiva najemna pogodba predstavlja standard v vseh primerih, kadar oddajanje v najem za najemodajalca predstavlja dejavnost njegovega podjetja.

Varščina najemna pogodba se uporablja kot zavarovanje najemodajalca za primer, da bi najemnik v času najema poškodoval sam predmet najema. V takšnih primerih se varščina najemna pogodba lahko s strani najemodajalca uporabi za popravilo predmeta najema. V primeru stanovanj ali poslovnih prostorov, bo najemna pogodba varščina znašala od ene do dveh najemnin. Potrebno je opozoriti, da se morebitne poškodbe – poslabšanja nepremičnine, ki izhajajo iz redne rabe in niso nastale zaradi malomarnosti  najemnika, ne štejejo kot poslabšanja za katera je odgovoren najemnik. Ta ima pravico, da po koncu najemnega razmerja zahteva vrnitev varščine. V praksi se pogostokrat dogovori, da se varščina najemna pogodba ob njenem prenehanju ne vrača, temveč se le pobota z zadnjo najemnino, tako da najemnik zadnje najemnine dejansko ne plača.