Odlog izvršbe

Predlog za odlog izvršbe bo navadno vlagal upnik, saj mu je tudi najlažje prav tako obstaja največja verjetnost, da bo takšnemu predlogu sodišče ugodilo. Kljub navedenemu je v določenih primerih tudi tu potrebno soglasje za odlog izvršbe s strani dolžnika. Predlog za odlog izvršbe bo v najboljšem primeru dosegel začasen odlog izvršbe, pri čemer je trajanje odloga odvisno od razloga za odlog. Predlog za odlog izvršbe se lahko v primeru upnika naknadno tudi umakne, če so prenehali sami razlogi za odlog.

Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen, kadar ta dokaže, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel težko nadomestljivo škodo in da bi bila škoda v takšnem primeru večja od tiste, ki bi lahko nastala upniku. Vendar tudi v takšnem primeru to ni dovolj, saj mora biti odlog izvršbe na predlog dolžnika utemeljen še z dodatnim zakonskim pogojem. Ti so, da je v postopku izvršbe že vložil izredno pravno sredstvo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ustrezno tožbo, da je vložil ugovor, itd. Odlog izvršbe na predlog dolžnika se lahko še dodatno omeji kadar upnik od dolžnika zahteva, da ta zagotovi ustrezni varščino.

Odlog izvršbe na predlog upnika je manj kompleksen od odloga izvršbe s strani dolžnika. Odlog izvršbe na predlog upnika se vedno dovoli, če se izvršba še ni začela. Takšen odlog lahko traja najdlje eno leto. V primerih, ko se je izvršba že začela pa se odlog izvršbe na predlog upnika dovoli le, če upnik predloži listino na podlagi katere se dolžnik strinja z odlogom. V takšnih primerih zakon govori, da je potrebno izrecno pisno utemeljeno soglasje dolžnika za odlog izvršbe.