Odpravnina iz poslovnih razlogov

Delavec bo upravičen do odpravnine tudi v primerih, ko je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar le v primeru, da je prišlo do naravnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, t.i. odpravnina za določen čas. Gre za primere, ko ta preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena oz. ko je prenehal razlog zaradi katerega je bila sklenjena. Zakon tudi izrecno določa, da delavec ni upravičen do odpravnine za določen čas v primerih, ko je šlo za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, za opravljanje sezonskih del, itd.

Odpravnina ob upokojitvi je posebna vrsta odpravnine, ki jo določa zakon (včasih tudi kolektivna pogodba). Po zakonu o delovnih razmerjih je do odpravnine ob upokojitvi upravičen tisti delavec, ki je pri delodajalcu delal vsaj 5 let. Višina le te po zakonu znaša dve povprečni mesečni plači za pretekle tri mesece. V kolikor se delavec odloči, da se bo le delno upokojil in bo sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas ima pravico do odpravnine le v sorazmernem delu.

Izračun višine odpravnine se opravi s poznavanjem povprečne plače ter delovne dobe pri delodajalcu. V večini primerov višino odpravnine določa sam zakon ali kolektivna pogodba. V nekaterih primerih, sploh pri t.i. managerskih pogodbah, pa je višina odpravnine za primer odpovedi podrobno določena v sami pogodbi o zaposlitvi. V kolikor bi vas zanimal izračun odpravnine oz. bi želeli vedeti kakšna bi bila njena višina, ste vabljeni, da se oglasite pri odvetniku za delovno pravo.