Razdedinjenje

Dedna nevrednost je podobna razdedinjenju, s to razliko, da jo mora sodišče upoštevati že po uradni dolžnosti. Prav tako ni potrebno, da bi jo zahteval zapustnik že v oporoki, dovolj je, da se nanjo sklicuje drug dedič. Prav tako so za obstoj dedne nevrednosti podani drugačni pogoji. Dedno nevreden je tisti, ki je ubil ali poskusil ubiti zapustnika, ga s silo ali grožnjo prisil v sestavo ali preklic oporoke, skril ali ponaredil oporoko kot tudi tisti, ki se je huje pregrešil zoper zapustnika na način, da ga ni preživljal, ko bi ga moral ali mu ni nudil potrebne pomoči. Tako razdedinjenje kot dedna nevrednost imata za posledico to, da se razdedinjenega oz. dedno nevrednega upošteva kot da bi umrl pred zapustnikom, kar pomeni, da ni vpliva na potomce nevrednega v kolikor so ti upravičeni dedovati.

Razdedinjenje je v svojem bistvu lahko le razdedinjenje nujnih dedičev. Le nujne dediče se namreč lahko razdedini, pri čemer to željo izrazi že zapustnik v svoji oporoki. Seveda pa je pravico dedovati možno odvzeti tudi drugim dedičem, v takšnem primeru govorimo o dedni nevrednosti, ki se kot rečeno lahko ugotavlja na podlagi zahteve posameznega dediča ali celo po uradni dolžnosti s strani sodišča.