Skupno skrbništvo in preživnina

Preživnina zunajzakonska skupnost pride v poštev v istih primerih kot če gre za zakonsko zvezo. Glavni pogoj, da se plačuje preživnina zunajzakonska skupnost je skupni otrok dveh staršev, in sicer ne glede na obstoj zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. V kolikor ne gre za skupnega otroka in pride do razpada zunajzakonske skupnosti ali razveze zakonske zveze pa preživninska obveznost drugega partnerja ne obstaja niti v prvem niti v drugem primeru. Preživnina zunajzakonska skupnost pride v poštev tudi v primeru nepreskrbljenega zunajzakonskega partnerja.

Deljeno skrbništvo je izraz, ki se v sodni praksi ter strokovnih tekstih ne uporablja v praksi pa z njim pogostokrat mislimo na skupno skrbništvo. Deljeno skrbništvo je torej nasprotje temu kar predstavlja polno skrbništvo, in sicer gre za primere, ko starša, tudi po ločitvi oba ohranita skrbništvo nad otroci. Sodišče takšen dogovor med ločenima staršema odobri le v tistih primerih, ko sta se še naprej zmožna dogovarjati o vsakodnevnih vprašanjih, ki se tičejo otrok. Deljeno skrbništvo je torej izjema in pride v poštev le v primeru dogovora med staršema, kadar je takšen dogovor v korist otrok.

Za enostarševske družine preživnina ne pride v poštev v kolikor starš svojega otroka preživlja v okviru svojega gospodinjstva. Drugače je v primerih, kadar je otrok odvzet in dan v rejniško družino ali kadar je odvzeta roditeljska pravica saj v takšnih primerih obveznost plačevanja preživnine velja še naprej. Povsem drug primer je, ko imamo skupno skrbništvo preživnina se v takšnih primerih določi v sodni odločbi, čeprav se v praksi nato ne plačuje vedno. Za enostarševske družine preživnina torej ne velja, razen v izjemnih primerih.