Stečaj

Stečaj podjetja se lahko začne na predlog samega dolžnika oz. osebno odgovornega družbenika, na predlog upnika ter na predlog javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS. Stečaj podjetja se začne z vložitvijo predloga za stečaj podjetja na Okrožnem sodišču, na območju katerega ima podjetje svoj sedež. Vloga za stečaj podjetja navadno od vlagatelja zahteva tudi plačilo ustreznega predujma ter sodne takse. V kolikor je bil predlog za stečaj vložen s strani dolžnika je teh obveznosti oproščen.

Drugače je v primeru kadar je predlog za stečaj s strani upnika. Po vložitvi predloga za stečaj in začetku postopka sodišče upnike pozove naj prijavijo svoje terjatve in ločitvene ter izločitvene pravice. Prijava terjatve mora vsebovati tudi ustrezna dokazila. Stečajni upravitelj se mora nato izreči o teh terjatvah ali jih prereka ali priznava. Stečaj podjetja d.o.o. se nato nadaljuje z unovčitvijo stečajne mase. Ko je ta unovčena, se v okviru razdelitve poplača upnike ter stroške postopka, na koncu pa izda sklep o končanju stečajnega postopka. 

Stečaj prednostne terjatve se razlikuje od ostalih navadnih terjatev v tem, da se poplačajo prednostno. Šele po njihovem poplačilu, se bo preostanek stečajne mase razdelil med upnike z navadnimi terjatvami. Najbolj pogosti primeri stečaj prednostne terjatve so plače delavcev za zadnjih šest mesecev pred nastankom insolventnosti, odškodnine za poškodbe pri delu, neizplačane odpravnine ter nekatere druge terjatve iz delovnega razmerja med stečajnim dolžnikom in njegovimi zaposlenimi.

Direktor že po splošnih pravilih  odgovarja za škodo, ki je povzročena družbi zaradi njegovega neskrbnega ravnanja. Poleg splošne odgovornosti pa obstaja še odgovornost direktorja v primeru stečaja. Naloga direktorja je, da ves čas skrbi, da je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna oziroma da zagotavlja njeno kapitalsko ustreznost. V kolikor temu ni tako, je njegova naloga, da se sproži postopek finančne reorganizacije, prisilna poravnava ali stečaj. Odgovornost direktorja v primeru stečaja bo torej nastopila v razmerju do družbe v kolikor ni pravočasno sprožil navedenih postopkov. Odgovornost direktorja v primeru stečaja pa bo tudi v razmerju do upnikov, v kolikor zaradi njegovih kršitev v okviru stečajnega postopka niso zmogli doseči polnega poplačila.

Namerna povzročitev stečaja povzroči še dodatno odgovornost direktorja v primeru stečaja, ki pa izhaja iz kazenskega prava. Kaznivo dejanje namerna povzročitev stečaja (oz. povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem) nastopi kadar kdor iz razloga da obveznosti ne bi bile plačane namensko poslabša premoženjsko stanje dolžnika in s tem povzroči stečaj družbe. Odgovornost direktorja torej obstaja tako na civilni ravni v okviru odškodninske odgovornosti kot tudi na ravni kazenskega prava in kazenske odgovornosti.