Zastopanje v zapuščinskem postopku

Zapuščinska razprava oz. zapuščinska obravnava ni obvezen del zapuščinskega postopka. Sodišče je namreč ne razpiše v tistih primerih, ko ni premoženja ali v tistih primerih, ko je zapustnik zapustil le premično premoženje ter nobeden od dedičev ne zahteva, da se jo razpiše. Na zapuščinski obravnavi se ne obravnavajo vsa vprašanja, ki se tičejo zapuščinskega postopka. Sodišče namreč v določenih primerih, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih so odvisne njihove pravice prekine zapuščinsko razpravo in napoti stranke na pravdno sodišče. Tako bo sodišče navadno ravnalo, ko bo med dediči obstajal spor o veljavnosti oporoke ali o obstoju razlogov za razdedinjenje ali dedno nevrednost. V takšnih primerih naj vas na zapuščinski obravnavi vsekakor zastopa odvetnik za dedno pravo.

Sodišče izda sklep o dedovanju takrat, ko ugotovi katerim osebam gre pravica do dediščine in v kakšnem obsegu. Pogostokrat bodo dediči med seboj sklenili dedni dogovor v katerem bodo vnaprej določili kdo bo dedoval, v kakšnem obsegu ter vključili morebitne druge pravice ali obveznosti dedičev. Sodišče bo v takšnih primerih povzelo dedni dogovor v samem sklepu o dedovanju. Pravnomočen sklep o dedovanju je zavezujoč za vse stranke, ki so sodelovale v postopku. Včasih pa z izdajo sklepa o dedovanju ne pride do kočne rešitve vprašanja pravice do dedovanja in obsega zapuščine. Do takšnih primerov pride, ko se naknadno najde novo premoženje ali se najde oporoka ali se najde novi dedič. V takšnih primerih se navadno ne razpiše nove zapuščinske obravnave temveč se prizadete osebe napoti na pravdo.

Zastopanje v zapuščinskem postopku izvajajo odvetniki za dedno pravo. Kadar obstaja zapuščina (torej premoženje, ki je predmet dedovanja) ter kadar obstaja več dedičev z različnimi interesi, so konflikti med njimi navadno neizogibni. Dediči, ki se ne strinjajo z voljo zapustnika ali ki menijo, da jih je zapustnik neutemeljeno spregledal bodo navadno potrebovali odvetnika za dedno pravo, ki jih bo zastopal v zapuščinskem postopku. Tovrstno zastopanje bo potrebno tudi v primeru, ko bo dedič želel izpodbijati dednopravno pogodbo, ki jo je sklenil zapustnik ali ko bo želel, da se pri izračunu dednega deleža upoštevajo številna darila, ki jih je zaputnik namenil drugemu dediču. V vseh teh in drugih primerih, ko dedič uveljavlja svoj nujni delež, je zastopanje v zapuščinskem postopku s strani odvetnika za dedno pravo priporočljivo, če ne nujno.